Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje spletne storitve, analizo uporabe, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. 

Zborniki

Arhiv zbornikov preteklih posvetov

Aortna stenoza

 

 

 

 

Aortna stenoza je najpogostejša bolezen zaklopk na svetu. Je tretja najpogostejša bolezen srca in ožilja, za arterijsko hipertenzijo in aterosklerotično boleznijo koronarnih arterij. Je bolezen starejših ljudi, in ker se celotno prebivalstvo stara, se povečuje število bolnikov z aortno stenozo. Povprečna življenjska doba se je v državah Evropske unije med letoma 1960 in 2000 podaljšala za 9 let in se podaljšuje za 3 mesece na leto. Prevalenca aortne stenoze ima že zdaj skoraj epidemične razsežnosti, aortna skleroza kot predhodnica aortne stenoze je prisotna pri več kot 25 odstotkih, huda aortna stenoza pa pri od 2 do 7 odstotkih starejših od 65 let.

  Prevalenca aortne stenoze se bo še naprej povečevala, zato bosta obravnava in zdravljenje aortne stenoze pomemben izziv v medicini. Aortna stenoza pomembno vpliva na zbolevnost in umrljivost starejših ljudi, kar povzroča velikansko finančno breme za zdravstvo in gospodarstvo vsake države.

  Zadnja leta smo doživeli skokovit napredek v razumevanju aortne stenoze. S študijami so ugotovili, da ne gre le za bolezen aortne zaklopke, ampak vsega žilja v telesu. Študije so nam prinesle nova spoznanja in orodja za ugotavljanje stopnje bolezni, ki nam bolje napovejo čas, ko je treba vstaviti umetno zaklopko.

  Pri bolniku s simptomi hude aortne stenoze vstavitev umetne zaklopke zmanjša ali odpravi simptome in podaljša preživetje bolnika. Vstavitev zaklopke je druga najpogostejša kardiokirurška operacija. V 15 državah Evropske unije se je leta 2000 vstavilo več kot 40 000 zaklopk na mesto aortne zaklopke, v Združenih državah pa več kot 95 000.

  Kirurška poprava hude aortne stenoze, večinoma z vstavitvijo umetne zaklopke, je običajno poseg, ki ga bolniki dobro prenesejo in ima dolgoročni učinek. Klinični izid vstavitve umetne zaklopke je dober, operativna smrtnost je 4-odstotna, pri bolnikih, starejših od 80 let, pa se povzpne na med 8- in 15-odstotno. Pri odraslem s hudo aortno stenozo je klinično odločanje in določanje tveganja v prihodnosti posameznikovega življenja še posebno težavno zaradi heterogenosti teh bolnikov. Potrebno je skrbno tehtanje med tveganji in koristi zdravljenja, upoštevajoč izide različnih načinov zdravljenja in poteka bolezni, če se za poseg ne odločimo.

  Napredek na vseh področjih znanosti je pripeljal do novih možnosti zdravljenja. Minimalno invazivna kirurgija in perkutane tehnike vstavljanja zaklopk bodo v prihodnosti običajni način zdravljenja aortne stenoze in tudi bolezni ostalih zaklopk, čeprav nas do takrat loči še kar nekaj let. Upanje, da bo res tako, nam daje vse več strokovnjakov in medicinskih centrov, ki pri svojem delu že uporabljajo nove metode zdravljenja.