VabiloKardiovaskularni-renalni-metabolični sindrom

Kardiovaskularno-renalni-metabolični sindrom (KRM) je opredeljen kot bolezensko stanje, za katero so značilne patofiziološke interakcije med presnovnimi dejavniki tveganja kot sta debelost (kopičenje visceralnega, disfunkcionalnega maščobnega tkiva) in sladkorna bolezen (visoke ravni glukoze v krvi, kar povzroča vnetje, inzulinsko rezistenco in oksidativni stress), kronično ledvično boleznijo (CKD) in kardiovaskularnimi boleznimi (KVB). KRM ni bolezen, temveč sindrom s sorodnimi znaki in simptomi, ki nakazujejo skupno osnovno patofiziologijo. Sindrom KRM je progresiven, začne se zgodaj v življenju, pogojen je z dednimi in okoljskimi dejavniki ter družbenimi determinantami socialnih pogojev življenja.

Sindrom KRM prizadene skoraj vse organske sisteme in povzroči klinične posledice: slabšanje ledvične funkcije, prezgodnji kognitivni upad, presnovno disfunkcijo povezano steatotično boleznijo jeter (prej nealkoholna maščobna bolezen jeter), sindromom obstruktivne apneje v spanju in povečanim tveganjem za nastanek rakavih bolezni. Kardiovaskularne bolezni so največja klinična posledica sindroma KRMzaradi nesorazmerno velike obolevnosti in prezgodnje umrljivosti bolnikov v primerjavi z ostalimi boleznimi. Sindrom KRM vpliva na vaskularno celovitost, aterogenezo, delovanje miokarda, hemostazo in prevodnost miokarda. Posledično je sindrom KRMpovezan z večjo verjetnostjo za nastanek vseh fenotipov KVB, vključno s koronarno boleznijo srca, možgansko kapjo, srčnim popuščanjem, boleznijo perifernih arterij, atrijsko fibrilacijo in nenadno srčno smrtjo.

Na posvetu bomo predstavili sindrom KRM, ki je novost v medicini, v oktobru 2023 je sindrom predstavilo Ameriško združenje za srce (AHA). Poznavanje KRM sindroma je pomembno za prebivalce Slovenije v luči podatkov, da je bilo v letu 2014 čezmerno prehranjenih 36,4 % in debelih 18,6%, v letu 2019 pa že 37,3% in 19,4%, sladkorno bolezen pa je imelo v letu 2014 2014 6,9% prebivalcev, v letu 2019 pa že 7,8% prebivalcev.

Vabimo vas, da se osebno udeležite posveta. Klinično osredotočene vsebine z interaktivno predstavitvijo primera KRM sindroma od stopnje 0 do stopnje 4 bodo podane enostavno, dostopno in razumljivo - vse v samo enem dnevu.

Število udeležencev je omejeno na 300. Po zasedbi mest prijave ne bodo več mogoče, zato vas prosimo, da pohitite s prijavo!

Kotizacija je brezplačna, prijave sprejemamo do 20.marca 2023 ali do zasedbe mest.

Zloženka UPORABA ANTITROMBOTIČNIH ZDRAVIL bo dosegljiva na spletni strani www. boleznisrca.com. S spletne strani lahko prenesete zbornike in zloženke preteklih srečanj ter si ogledate predavanja lanskega posveta. Prigrizki in kosilo bodo za prijavljene udeležence brezplačni. Parkiranje v parkirni hiši in parkirišču pred KCJT je brezplačno.

Oddana je vloga za dodelitev kreditnih točk Zdravniške zbornice Slovenije.

Ekipa Društva za izobraževanje in raziskovanje v medicini.